Marsikdo misli, da je najmočnejše čustvo, ki ga lahko ustvari človeški organizem ljubezen. Ali pa sovraštvo. V resnici temu ni tako. Najmočnejše, najbolj intenzivno človeško čustvo je strah. Strah človeka ohromi, paralizira, onesposobi njegove sposobnosti dojemanja in razmišljanja. Ko je človeka strah, se v njegovem telesu začne sproščati kortizol. Stresni hormon. In tega se dobro zavedajo mnogi. Razne teroristične skupine, ki sejejo strah z bombnimi napadi. Razni politični liderji, ki pa so v resnici le lutke na vrvicah. Kajti tega sveta ne vodijo predsedniki vlad in držav. To so pravljice za otroke. Oni so le nastavljenci, ki izpolnjujejo ukaze in navodila pravih gospodarjev tega sveta. Govorim seveda o ljudeh, katerih imena boste v medijih redko zaznali. Lastniki raznih finančno investicijskih skladov (BlackRock), lobisti s področja farmacevtske in orožarske industrije, lastniki vseh teh mogočnih korporacij, jastrebi z Wall Streeta. To so ljudje, ki odločajo o naših usodah. Oni vedo, kako človek deluje. Vedo, da je prestrašene ljudi najlažje nadzorovati in kontrolirati. Vedo, da se ljudje najbolj bojimo stvari, ki jih ne poznamo.
Tri leta minevajo, odkar so nas vrgli v centrifugo. Tri leta sejanja strahu, zastraševanja, konstantnega medijskega bombardiranja s slabimi novicami. Tri leta prodane stroke in prodane politike, ki nam je na dnevni bazi servirala nove prepovedi, restrikcije, omejevanja, ker je menda šlo za zdravje in reševanje človeških življenj. Če verjamete. Tri leta brutalnega omejevanja izražanja mnenj, ki niso bila v skladu z novodobno agendo. Tri leta zaničevanja in segregacije vseh, ki nismo plesali po njihovih notah. Ki smo si drznili izraziti svoje mnenje, razumen dvom in se upreti medicinsko farmacevtskem fašizmu. Jasno, sistem nas je izločil po hitrem postopku. Nas diskreditiral in označil za teoretike zarot, ravnozemljaše, antenarje. Bili smo tretirani kot garjavi psi. Vse smo bili, le ljudje ne. Že sam nastanek besedne zveze teoretiki zarot je poveden in zanimiv. Pred mnogimi leti je to besedno zvezo začela prva uporabljati ameriška CIA z namenom diskreditacije vseh, ki bi si drznili podvomiti v svetost in čistost ameriških zunanjepolitičnih odločitev ter njihove “demokratizacije” sveta.
Ta faza masovne histerije in kolektivne psihoze, ki se je začela s Covidom še vedno traja. Le, da je trenutno sovražnik, ki se ga moramo bati in ga istočasno sovražiti (zato, ker so nam oni tako rekli in oni že vedo, kaj je dobro za nas) drug. A začnimo na začetku. Zavrtimo časovni stroj in se vrnimo v marec 2020. Bil je to čas, ko so nas na vsak način in za vsako ceno želeli prepričati, da gre za strašen virus, ki bo za sabo pustil opustošenje in miljone smrtnih žrtev, če se ne bomo držali ukrepov. Zato smo nosili maske, si razkuževali roke, vzpostavljali distanco. Zato smo dobili prepoved prehajanja občinskih meja. Zato nismo smeli obiskati svojcev v domovih za starejše. Zato je dostavljalec hrane moral plačati 400 evrov kazni, ker si je drznil na stopnišču frančiškanske cerkve v Ljubljani pomalicati burek. Kasneje so prišle na vrsto palčke, ki smo si jih vtikali v svoje nosne odprtine in preverjali ali smo pozitivni ali ne. Biti pozitiven kar naenkrat ni bilo zaželeno, pač pa zadosten razlog za karanteno. Nato pa nam je Božiček (ravno malce pred božičem je bilo), prinesel cepiva. Kakšno olajšanje. Strokovnjaki so se žrtvovali za nas. V svojih laboratorijih so noč in dan garali, da nam v rekordno kratkem času dostavijo cepiva, ki nas bodo rešila pred strašnim virusom. Sicer postaja kristalno jasno, da cepiva niso bila v zadostni meri raziskana in preverjena. Da so pri mnogih cepljenih povzročila hude zdravstvene težave, tudi smrtne izide, česar “reševalci sveta” seveda nikoli ne bodo priznali. Na to smo mnogi v svojih facebook objavah opozarjali, a v tistem obdobju histerije in psihoze, nas teoretikov zarot nihče ni jemal resno. Navsezadnje je šlo za reševanje življenj, so rekli. V resnici je šlo za nadzor in kontrolo. Za bogatenje že doslej nesramno bogatih farmacevtskih lobijev. Za lomljenje naših hrbtenic in našega dostojanstva. Šlo je za globalni psihološki eksperiment, kakršnega sodobna človeška zgodovina ne pomni. Eksperiment s katerim so gospodarji sveta želeli dobiti odgovor na vprašanje koliko svojih človeških svoboščin in pravic, ki so nam jih naši predniki priborili s krvjo, smo sposobni zavreči in poteptati v blato. V zameno za “varnost in zdravje”. In dobili so jih. Odgovore namreč.
Pa smo prišli do točke, na kateri se je zgodba o Covidu malce upehala, strašen virus pa se je kar naenkrat znašel v isti kategoriji kot sezonska gripa. In nato je nekje na vzhodu Evrope strahovito počilo. Ruska vojska se je znašla v Ukrajini. Mnogi ljudje so brez kakršnegakoli poznavanja zgodovine in ozadja rusko ukrajinskega konflikta, začeli mahati z ukrajinskimi zastavami. Ker so jim mediji tako naročili. Kar naenkrat so bili Rusi zlobni. Nezaželeni. To, kar smo bili še nekaj mesecev nazaj mi, ki smo se pri polni zavesti odločili, da se ne cepimo in ne sprejmemo njihove igre, so zdaj postali prebivalci največje države na svetu, ki je tako ogromna, da se razteza čez 17 časovnih pasov. Čez noč so Rusi postali krivi za vse. Za vedno višje cene hrane in življenskih potrebščin. Za vedno višje cene goriva, plina. Rusi so postali krivi tudi zato, da v Sloveniji primanjkuje stanovanj za mlade, v Bosni pa delovnih mest. Ste zaznali moj sarkazem? Dobro. Sarkazem detektor vam deluje. Spet – tako kot v primeru Covida – deluje medijsko zastraševanje. Propaganda. Sankcioniranje, utišanje in omejevanje vseh mnenj, ki se ne skladajo z agendo. Veste, kako pravijo. Resnica je prva stvar, ki umre v vsaki vojni. In zdaj mi Evropejci, slepo in pokorno sledimo ameriškim šefom. Kot čreda ovac, ki jo pastir pelje v prepad.
Skratka… eno vrsto masovne histerije in kolektivne psihoze je zamenjala druga. Še vedno se vrtimo v centrifugi. Tragično razklani in razdeljeni. Če smo se včasih delili le na leve in desne, na ljudi s te in one strani Trojan, na tiste, ki pijejo Union in one, ki pijejo Laško, je teh delitev zdaj neprimerno več. Delitve na cepljene in necepljene. Na rusofile in rusofobe. Da ne naštevam dalje.
Upam, da bomo nekoč prišli do točke, na kateri nam bo postalo jasno, da se moramo začeti združevati in povezovati, če želimo kot civilizacija preživeti. Ker v tej borbi gre le za eno stvar. Borbo njih, lobijev, korporacij, oligarhov ki imajo vse a jim še ni dovolj, proti nam. Ljudem. Časa zmanjkuje.
Za konec pa bi vam na srce položil še eno stvar. Ne dovolite si, da vas v življenju vodi strah. Ravno strah je najhujši virus.
