KDAJ BOMO KONČNO RAZUMELI KAJ JE PRAV STORITI?

KDAJ BOMO KONČNO RAZUMELI KAJ JE PRAV STORITI?

Doma gledava tekmovanja na svetovnem Nordijskem prvenstvu v Planici. Najraje skoke, v upanju na kako medaljo tudi za naše, dekleta ali fante, vseeno. Imava vnuka pri 14tih ki tudi skače, seveda ne v Planici, ampak pri ta mladih. In kaže da bo skakal še dolgo, ker mu uspeva in ga navdušuje. Je pri Laniškovem klubu v Mengšu. Da, spremljava skoke, skupaj z mojo boljšo polovico, a ko je čas pa poročila preklopiva iz drugega na prvi program, »le toliko, da slišiva najpomembnejše vesti« – ji povem, ker bi ona raje ostala pri skokih, a ve, da so mi informacije kot joint. Bivši novinar in politik pač. Strižem še posebej z ušesi ob ukrajinski zgodbi in vsakič pomislim, kaj se mora še zgoditi, da bomo Zahodnjaki, pa v mislih imam naše oblasti, od domače do skupne bruseljske, razumeli, da se do nje ne vedemo tako kot bi morali, sicer ne bi še trajala, pobijala, uničevala in eskalirala ter povzročala ogromno škode tudi ostali Evropi in svetu.

Minilo je pravkar leto dni od Putinovega ukaza o agresiji na Ukrajino, država je za petino okupirana, mrtvi se na eni in drugi strani štejejo nad 200 tisoče, operira se s številom celo 300 tisočih, razdejanje je nepopisno, na milijone Ukrajink in Ukrajincev je razseljenih.

Silovit in učinkovit ukrajinski odpor je v zadnjih mesecih zajezil napredovanje okupatorja in sedaj samo še čaka na dobavo zahodnih najsodobnejših tankov in raketnih sistemov dolgega dosega, v veri, da ga dokončno prežene. Predsednik Zelenski razglaša, da bo letos vojna končana z zmago in z osvoboditvijo tudi Krima! Toda, motiviranosti in bojni učinkovitosti braniteljev navkljub, ni videti, vsaj zaenkrat ne, da bi stanje na bojiščih in drugod po Ukrajini pritrjevalo tej želji in napovedi, prej obratno. Če se v Donbasu fronta bistveno ne premika ne v eno ne v drugo smer, ostali del države s prestolnico Kijev vred, je vse bolj tarča ruskega raketiranja, predvsem na strateško in življenjsko infrastrukturo, medtem ko Putin iz Moskve napoveduje mobilizacijo še dodatnih 300 tisoč vojakov in okrepitev jedrske moči, kot da mu že obstoječa ne bi zadostovala za trikratno razkosanje planeta. »Zahod nas hoče uničiti!« – pojasnjuje svoji javnosti, ki mu v veliki večini verjame. Pa ne samo ruska, tudi dober del ostale, evropske in svetovne, ki se še enkrat več sprašuje čemu vztrajno širjenje strateškega vpliva ZDA preko ustrežljive zavezniške Evrope (Nato in EU) do samih ruskih meja? Zakaj se Zahod ni držal obljubljenega Gorbačovu ob razpadu Sovjetske zveze in Varšavskega pakta in je korak za korakom pričel razgrajevat ter obračat sebi v prid varnostno arhitekturo iz Helsinkov 1973? In pri tem ima Putin prepričljiv odgovor: »Da uveljavi svoj primat moči in interesov na svetovni ravni«. Se moti?
Ob obletnici vojne je generalna skupščina Združenih narodov znova obsodila agresijo, zahtevala umik ruskih sil iz okupiranih ozemelj in pričetek mirovnih pogajanj. Sočasno je Kitajska stopila v igro z nekim svojim načrtom za dosego miru. »Luč na koncu tunela?«. Sam Zelenski mu je za trenutek prisluhnil in najavil pot v Peking. A iz Washingtona in Bruslja takoj dvom, da bi kaj doprinesel, ker da Kitajska ni nikoli obsodila ruskega dejanja. Dokument, v 12 točkah, je vredno prebrati. Drži očitek, da gre bolj za naštevanje načel, ki jim treba slediti, in da ni besede o prvem, konkretnem koraku, ki ga bo potrebno storiti in kdo bi ga naj storil, a ni točke, ki ji je moč, celo z vidika polnega spoštovanja mednarodnega prava, ugovarjati. Naša vlada se opredelila še ni. Vabim jo, da vsaj te priložnosti ne zamudi in ustrezno ogovori še ostale v EU. Boljše ne vidim in je tudi ne bo.

Bili so ob prvi, pa upam, da edini, obletnici vojne, tudi shodi po vsej Evropi v podporo ukrajinskemu narodu s pošiljanjem orožja vred, a niso manjkali mirovniški, največji v Berlinu – več kot 13 tisoč ljudi -, ki so obsojali tako Putinovo agresijo kot širitev in celo obstoj Nata ter še zlasti zahodno oboroževanje Ukrajine, ker da to ne vodi k miru, ampak le k nadaljnjemu prelivanju krvi in stopnjevanju spopadov morda do neposrednega med Rusijo in Zahodom, z neslutenimi posledicami.

Pa se vračam k začetnemu vprašanju: kaj se mora še zgoditi, da bomo Zahodnjaki razumeli da se igramo z ognjem? Da Putin izstreli prvo, pa recimo ji še dokaj nedolžno taktično bombo na nek neposeljen del Ukrajine, da dokaže da mu lopute v jedrskih silosih niso zarjavele, kot nas poskušajo prepričati Natovi admirali in generali?

1 misel na “KDAJ BOMO KONČNO RAZUMELI KAJ JE PRAV STORITI?

  1. Rado pravi:

    Morda bi še kaj napisal Aurelio, o Sobanu – sinočnji intervju – če sta bila stanovska kolega. Neverjetno je, kako je enostranski. Pa sem mislil, da imajo novinarji širino.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Urednikova beseda