Bo veleumom iz EU in našim kdaj kapnilo..?

 

Obiskal nas je predsednik Evropskega sveta, Charles Michel, eden od “treh kraljev” – no, dve sta kraljici -, ki nam vodijo Evropsko Unijo in ki zategadelj nosijo osnovno odgovornost, v dobrem in slabem, za vse kar se v zvezi z izvajanjem politike skupnosti dogaja. Ponavljam, v dobrem in slabem. Teme pogovorov s premierjem Robertom Golobom, kakopak, vojna v Ukrajini, energetska in migrantska kriza, evropska perspektiva Zahodnega Balkana.

Ko vidim tega gospoda in ga povežem še z Von der Leynovo in Roberto Metsolo, pomislim da bi naj bila ta “Sveta trojica”, pri vodenju javnih zadev, usklajevanju interesov držav članic in uveljavljanju skupne politike v mednarodnem prostoru, vrh evropskega znanja in razuma, evropske pameti in modrosti, vrh politične in diplomatske spretnosti, a ko pogledam na vse to kar je sledilo 24. Februarju, se premislim. Bil sem v zmoti! Obsodba Putinove agresije na Ukrajino, v redu, do prvih sankcij zoper kremeljskega samodržca in prvih vojaških pomoči Ukrajincem tudi nisem imel posebnih zadržkov, v upanju da so bili ukrepi dobro premišljeni in da bi Putina odvrnili od nadaljevanja pričete morilske poti.

A minilo je devet mesecev, osem milijonov Ukrajincev je poiskalo pomoč in varnost v članicah EU, spopadi se nadaljujejo, mrtvi med vojaki in civilisti se štejejo na desetine tisočih, razdejanje je nepopisno, Putin ne kaže niti najmanjše namere da bi odnehal in Bruselj nadaljuje tako kot je začel – vztraja pri sankcijah in oboroževanju ukrajinskega odpora. Pogajanj ni, ker tako kot jih pogojujeta obe strani jih tudi ne more biti, in se zaostrovanje celotne zgodbe še naprej stopnjuje. Že nekaj mesecev Moskva prostodušno maha z grožnjo uporabe tudi jedrskega orožja, na delno napredovanje odporniških sil v Donbasu odgovarja z raketiranjem strateške infrastrukture po vsej Ukrajini, pred ljudmi, ki so ostali doma brez elektrike in vode je najbolj negotova zima od druge svetovne vojne. Le obliž na rano, humanitarna pomoč Zahoda. Pa še nam, Evropejcem, je vse slabše, zavoljo predvsem energetske krize, ki smo si jo z zavračanjem ruskega zemeljskega plina, češ ga več ne bomo kupovali, čeprav najcenejši, ker s tem bi še nadalje financirali Putinovo vojno, sami zakuhali.

Če potegnemo črto pod vso to dramo, lahko še rečemo, da gre vse po načrtih in željah? Težko. Prej se sprašujem, kdaj jim bo, “sveti trojici”, pa Macronu, Sholzu, Melonijevi, Sanchezu, ostalim voditeljem in pa nam kapnilo da?…

Da je ta pristop zgrešen!

Da edini, ki pri njem kujejo in to ne mali dobiček so oni, ki so nam ga diktirali in nam ga še diktirajo, gospodje iz ZDA,

Da razglašanje Ruske federacije za podpornico mednarodnega terorizma nas še bolj oddaljuje od prepotrebnih mirovnih pogajanj in rekonciliacije z njo. Ne pozabimo, bo večno – no dokler nas ne bo podnebje pokončalo – naš največji in najmočnejši vzhodni sosed in del Evrope.

Da ne obljubljajmo Ukrajini članstva v Natu, ker je prav to sprožilo ruski bes in agresijo!

Da ne zaželimo si popolnega Putinovega poraza, ker če bo začutil da se ima to zgoditi, bo prej odvrgel BOMBO.

Da, ko podeljujemo nagrado “Saharov” ukrajinskemu ljudstvu, ne pozabimo na tisti njegov del, ki v Donetsku in Lugansku govori rusko (od 35 do 40% tam živeče populacije) in ki so mu bile 2014 odvzete pravice do izražanja lastne identitete, zato tudi sporazumi iz Minska, ki jih pa osrednja oblast v Kijevu ni nikoli udejanjila s čimer je tudi prispevala k netenju vojne.

Pa v zvezi s tem še vprašanje vodilnim v Bruslju in pri nas. V Kolikor bi, recimo, Rusija pristala na umik iz anektiranih provinc, kar pa se mi zdi, po sklepih sprejetih v Dumi, verjetno toliko kolikor kolonizacija Marsa do 2050, kako in kdo bo poskrbel za izpolnjevanje tega česar predsednika Porošenko in Zelenski v 8 letih nista? Oz. povrnil pravice, ki gredo tam živečim avtohtonim Rusom? Zakaj o tem sprašujem? Sam sem manjšinec in ne vem kaj bi se zgodilo in kako bi odreagiral ko bi po osamosvojitvi, Demosova oblast – pa ni bilo malo skušnjav v tem smislu – ob snovanju slovenske nove Ustave 1992 leta črtala pravice, ki jih je bila Ustava SFRJ že 1974 leta zagotovila avtohtonima skupnostima Italijanov in Madžarov v Republiki Sloveniji… ki nas je skupaj, ne za 35 do 40%, niti ne za 3,5 do 4%, ampak le za pičlih 0,5% celotne populacije.

Aurelio Juri
Koper, 6.12.2022

1 misel na “Bo veleumom iz EU in našim kdaj kapnilo..?

  1. Rado pravi:

    Ponuja se vtis, da so Sveta trojica zgolj piarovci. Ne delujejo mi kot kapacitete, ki bi bili sposobni samostojne presoje.
    Prišepetovalci so zavladali v svetu. V ZDA, Beiden ni sposoben niti sam priti iz odra ali na oder, TUdi v Sloveniji so Sveta trojica zgolj piarovci. Nekdo iz Golobovega kabineta je slednjega porinil v drek. Človek ne rabi teorije zarote, zadnja se ponuja kar sama.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Urednikova beseda