Na svetovnem nogometnem prvenstvu je prišlo že do več incidentov. V enem izmed njih je sodeloval ameriški navijač, ki je je hotel vstopiti na katarski stadion oblečen v majico mavričnih barv. V barvah, ki menda simbolizirajo »legabitrovsko« gibanje. Varnostna služba mu vstopa ni dovolila, ker je tovrstna propaganda v nasprotju s katarsko kulturo.
Zahodni mediji so zgodbo pograbili in navijač je dobil vso medijsko pozornost. Končno se je oglasil tudi, za varnost zadolženi katarski emir, ki je prisotnim medijem in javnosti sporočil, da zahodne kulturne vrednote na našem planetu niso edine obstoječe vrednote in da bodo morali dopustiti, da precejšen del sveta in tudi Katar, na »legabitrovsko« gibanje gleda drugače.
Model vsiljevanja kulturnih vrednot, političnih sistemov (demokracije) je sicer lasten predvsem »zahodni civilizaciji«. Zadnjih 500 let zgodovine to jasne kaže. Osvajanje prekomorskih ozemelj, odstranitev avtohtonih prebivalcev, prekrščevanje, . . . Tudi zadnjih 30 let – po razpadu Sovjetske zveze – so ZDA postale poglavitna imperialna sila, ki svoje vrednote intenzivno izvaža po svetu. Tudi z ognjem in mečem, tako v številnih južnoameriških državah, kot v bližini Evrope; Libija, Irak, Afganistan, Sirija. In celo evropskih, ZR Jugoslavija (1999). Še dve desetletji prej, so preko vladarja, iranskega šaha Reze Pahlavija, v Iranu vladale ameriške tajne službe. Represija slednjih je pripeljala do nasprotnega učinka, do iranske verske revolucije. Pa še prej, v vietnamski vojni so Američani celo desetletje z velikansko ognjeno silo dopovedovali Vietnamcem, da ne živijo po demokratičnih vrednotah.
Kulturni imperializem je sistem, ki deluje tudi navznoter. Znotraj same evropske kulture. Zdaj nam Bruselj odreja, kaj je kulturno prav in kaj narobe. Avtohtono slovensko in naše osebno razmišljanje nima več veljavne teže. Poglejmo samo članico EU-ja Madžarsko, ki je pod udarom neizvoljenih evropskih birokratov in ki našo sosedo izsiljujejo s financami. Zato ker madžarska politika do »legabitre« ni »proevropska«. Spomnimo se ob tem slovenske zgodovine v osemdesetih prejšnjega stoletja, kako pomembno je bilo, da smo se uspeli obraniti skupnih jeder, ki so nam jih vsiljevali Srbi. Dalje, poglejmo Slovenijo, ki na zadnjem referendumu o družinskem zakoniku ni ravno izkazovala večinske »legabitrovske« ljubezni. Zdaj, ko je najprej klonilo Ustavno Sodišče, se obeta da bo pod medijskim pritiskom padlo še slovensko ljudstvo, na tematskem referendumu, ki se obeta.
Sprevrženost ideološkega diktata, kaže tudi nemška trgovska veriga Rewe, ki je umaknila sponzorstvo nemški nogometni reprezentanci. Reprezentanti so namreč na zahtevo Fife morali umakniti mavrične trakove, ki so jih nosili v podporo »legabitri«. Trgovci so svoj umik sponzoriranja utemeljili s svojo zahtevo po raznolikosti. Pri tem so padli v lastno past. Raznolikost je ravno v tem, da je »legabitrovstvo« lahko nekomu blizu, drugemu pa ne. Katarcem na primer ni.
Premierja Goloba, če bo to bral, prosim da se v Bruslju bori tudi zame. Za mojo pravico, da lahko nasprotujem mavrici, če tako verjamem. Da lahko izrazim svoje nasprotovanje oboroževanju Ukrajine. Da sem lahko proti gospodarskim sankcijam zoper Rusijo in da slednje lahko tudi javno izrazim.
- Prispevek je bil pripravljen za Dnevnik, a bi po mnenju urednika preveč vznemiril slovensko javnost.
- Objavljenu v Delu 6. decembra 2022
