Zgodilo se je nepredstavljivo: New York Times opozarja, da se ZDA ne bi smele zaplesti v dolgotrajno, izčrpavajočo vojno z Rusijo in da je treba Zelenskemu pokazati, kje so njegove meje. Bolje pozno kot nikoli – po tem, ko je Zelenski solil pamet vsem evropskim politikom razen nasveta najbolj potrebnemu ‒ sebi.
Da je ravno NYT, glasilo neoliberalne klike, v luči prihajajočih jesenskih volitev dobesedno čez noč odkril kruto realnost sestopa edine svetovne velesile in nespamet vladajočih, je predvsem posledica uspešnega ruskega odgovora na butalske sankcije Zahoda (samo da sosedu crkne krava, tudi če meni crkneta dve), ki so jih prodane ameriške in evropske duše objavljale urbi et orbi; posledica tega odgovora je rast vrednosti rublja namesto njegovega propada.
Tako je von der Leyenova želela, da Ukrajina to vojno zmaga, jasnovidni Borell se je odločil, da se bo ta vojna končala na bojnem polju, ne pa na primer za pogajalsko mizo, nemška zunanja ministrica Baerbockova pa je uvidela, da je treba Rusijo gospodarsko uničiti. Švedski in finski politiki so k zmanjševanju napetosti pripomogli s tem, da so dejavno prispevali k njenemu povečevanju. V vrsti evroidiotov tudi Slovenci nismo manjkali: v (brez)pogojnem refleksu vnaprejšnje pokornosti, značilnem za tradicionalno slovensko hlapčevanje, smo šli trgat vezi z Rusijo z zapiranjem ruske akademije, na primer, pa z nesebičnim odvozom daleč naokrog strah vzbujajoče oklepne komponente slovenskih oboroženih sil na ukrajinski odpad, češ naj se v praksi izkaže, koliko je naš pleh boljši ali slabši od originala. V njem sedeče glave bodo tudi v primeru njegove dokončne reciklaže tako ukrajinske in nas zanje ne bo glava bolela. Da tudi ukrajinskih politikov ne, je že druga zgodba.
V Ukrajini se bijejo ruski vojaki tudi za nas, tlačane globalnega kapitala, proti Svetovni bolezenski organizaciji, Svetovnemu ekonomskemu forumu ‒ bolj ko le-ta uravnava ekonomijo, slabše ji gre ‒, a to do nas še ni prišlo. Ključne politične teme v Sloveniji so slejkoprej čevljarske. Pa ne samo zato, ker se predsednica parlamenta ne zna obleči.
“Ključne politične teme v Sloveniji so slejkoprej čevljarske.”
Duhovito Velenjčan. Podobno sem jaz očital filozofu Vezjaku, ki je napisal celo kolumno na rovaš domnevnega seksizma v našem parlamentu. Svet poka po šivih on pa barvah salonarjev! Pa ni Vezjak edini. Celotna naša inteligenca je poniknila.
Sveže, duhovito in analitično brezhibno, živela Rusija!
Ob vsekem novem branju se mi izpostavi nov biserček.
Tale oksimoron, “Švedski in finski politiki so k zmanjševanju napetosti pripomogli s tem, da so dejavno prispevali k njenemu povečevanju“, je sploh zlata vreden. Duhovito!