Razlaga dejavnikov stresa v slučaju silobrana

Dejavniki stresnih odzivov.

Stolpec 1: Zaznava napada. Prikazuje različne časovne točke, v katerih branilec zazna prihajajoči napad. Razdeljen je na

1. a) Anticipacija, spoznanje o napadu preden je nasprotnik štartal v smeri branilca.
2. b) “zunaj osebnega prostora” (napad je v teku) in
3. c) “znotraj osebnega prostora” (napad je že v neposredni bližini branilca).

Stolpec 2: Stresor (Sprožilec): biološko evolucijsko pogojen sprožilec

Stolpec 3: Kvalifikatorji stresa (Notranje nastavitve): Predstavlja individualne notranje dejavnike in značilnosti bralnice, ki modulirajo intenzivnost in obliko stresnega odziva. Ti vključujejo osebnost, izkušnje, fizično pripravljenost, okolje v času spopada, življenjska naravnanost, PTSD,  itd. Poudarja subjektivnost doživljanja stresa. Notranje nastavitve imajo vpliv na delno kontrolo tehnik tudi med močnejšim delovanjem simpatičnega živčevja. Delen vpliv na odzivanje pod vplivom simpatičnega živčevja ima tudi borilna uvežbanost – delna mentalna kontrola.

Stolpec 4: Stresni odziv – višina stresa: Prikazuje rezultat interakcije med zaznavo napada, stresorjem in kvalifikatorji stresa. Določa višino (nizka, srednja, visoka, neobvladljiva) stresnega odziva, ki usmerja izbiro strategije reševanja.

 Stolpec 5, splošno. 

Presoja se le stopnja stresnega odziva.  Interakcij med različnimi možganskimi strukturami tu nismo zajeli.  Za informativni nivo niso nujni. Se pa intenzivnost spopada, med spopadom lahko tudi spreminja.  Še to.  Stolpec 5 ni v celoti poravnan s polivagalno teorijo. Alineji 5/2. in 5/3. sta krmiljeni s strani somatskega živčevja, ki ni predmet polivagalne teorije.

1. Ventralni regulacija (Varnost in predvidljivost): Ko pričakujemo varnost, povezanost in predvidljive socialne interakcije, se aktivira ventralni vagalni kompleks, kar nas ohranja v stanju umirjenosti in socialnega angažmaja. Anticipacija pozitivnih izidov zmanjšuje verjetnost stresnega odziva in pogosto pri napadalcu vpliva na njegov odstop od napada

2.PFC-usmerjena pripravljenost (Zaupanje v obvladovanje): Med predvidljivim napadom imamo zaupanje v svoje sposobnosti (zlasti zavestno naučene veščine pod nadzorom PFC)in se lahko aktivira stanje mentalne pripravljenosti brez pretiranega avtonomnega stresa. Anticipacija uspešnega obvladovanja zmanjšuje intenzivnost odziva.

3. PFC-usmerjena osredotočenost (Rutinsko obvladovanje znanih izzivov): Pričakovanje znanih in ponavljajočih se izzivov, ki jih obvladamo rutinsko, omogoča ohranjanje osredotočenosti in učinkovito delovanje z minimalno avtonomno aktivacijo. Anticipacija uspešne rutinske izvedbe.
4. Zaznana obvladljivost (Sprejemljiv izziv z možnostjo kontrole): Pričakovanje izziva, ki ga ocenjujemo kot obvladljivega in kjer zaznavamo določeno mero kontrole nad izidom, vodi v zmerno aktivacijo simpatičnega živčevja, vendar z ohranjenim občutkom sposobnosti soočanja. Anticipacija obvladljivega izziva za borilno usposobljene
5. Negotovost in dvom (Potencialna preobremenjenost): Pričakovanje negotovih izidov ali dvom v lastne sposobnosti obvladovanja lahko poveča aktivacijo simpatičnega živčevja. Anticipacija potencialne preobremenjenosti ali neuspeha. Osebne nastavitve in borilna uvežbanost imata vpliv na potek.
6. Zaznana nevarnost (Neposredna grožnja): Pričakovanje neposredne nevarnosti ali grožnje sproži močno aktivacijo simpatičnega živčevja, pripravljajoč na boj ali beg. Delen nadzor (značajski ali borbeni) še obstaja.
7. Primarni boj (Avtonomna prevlada): Prevladujoča in močna aktivacija simpatičnega živčevja, usmerjena v boj. Zavestna kontrola je minimalna, odziv je primarno avtonomen.
8. Primarni boj (Avtonomna prevlada): Prevladujoča in močna aktivacija simpatičnega živčevja, usmerjena v boj ali beg. Zavestna kontrola je minimalna, odziv je primarno avtonomen.
9. Kaotičen boj/beg (Ekstremna avtonomna disregulacija): Ekstremno visoka in neorganizirana aktivacija simpatičnega živčevja, ki vodi v nepredvidljive kombinacije impulzov boja in bega. Praktično brez zavestne kontrole.
10. Dorzalna imobilizacija (Avtonomna prevlada): Prevladujoča aktivacija dorzalnega vagalnega kompleksa, ki vodi v zamrznitev, letargijo ali kolaps.