V tretji razred osnovne šole sem že hodil, ko smo se med odmori dečki začeli ruvati in se pribijati na »suh križ«. V takšnih dvobojih sem bil na mojo veliko žalost vedno poraženec. Zaradi zgodnjega odhoda v šolo sem bil namreč leto mlajši od mojih vrstnikov in ker se leto dni v tej dobi rasti zelo pozna, tudi šibkejši. Poraze sem vso osnovno šolo težko sprejemal. V jezi in togoti sem si v brado mrmral in obljubljal: »Nekoč vam bom že pokazal«
Pri štirinajstih sem začel hoditi v srednjo šolo in takrat sem odkril judo – borilno veščino pri kateri se počne prav to, kar mi skozi osnovno šolo ni šlo. Ruvanje stoje in pribijanje na »suh križ«. Takoj sem se vpisal v šolo juda in vadbene ure marljivo obiskoval. Po trenerjevih navodilih smo opravljali vaje za krepitev telesa in za njegovo elastičnost. Vaditelj nas je postavil edega proti drugemu in vadili smo raznovrstne napade in obrambe. Partnerje za vadbo smo menjavali in s tem dobivali borbeno širino, kajti vsak borec ima svoj stil borbe in na vse tipe napadov se je potrebno navaditi. Treniral sem leto, dve in dobro mi je šlo.
A vendar je v meni kljuval črv dvoma: »Trening je eno, kako se bo izšlo v realni situaciji pa še ni jasno«.
In potem se je zgodilo, dobrih šestnajst let sem že imel, ko sem na večernem pohajanju skozi mesto, naletel na konfliktno situacijo. Z adrenalinom nabit mladenič se je zaletel vame in takoj za tem še eden. Ne vem natančno kaj sem takrat naredil, šlo je za avtomatizem, a oba mladeniča sta obležala pred mano na tleh. Nastal mir. Nihče od prisotnih ni kazal nobene želje več, pretepati se.
A v meni je zavrelo od čustev: »Judo zares funkcionira«! Spomin na vsa leta, ko sem bil jaz tisti, ki je obležal na tleh, je toku šel skozi mene. V enem samem trenutku sem postal drug človek. Samozavestnejši, boljši. Nikomur od tistih, ki so me nekoč premagovali sicer nisem vrnil, zadostovala mi je zavest, da bi lahko, če bi hotel.
________
Fotografija zgoraj:
Met za ippon in kontrola borca na tleh. V ozadnju sodnik z dvignjeno roko označuje učinkovitost meta in konec borbe.
