tistih kandidatov, ki imajo po merjenjih javnega mnenja resnične možnosti za izvolitev je majhen, hkrati ti kandidati ne vlivajo upanja, da bo izvoljenec, predsednik svojih volivcev in drugih državljanov naše republike. Bolj se zdi, da bo novi predsednik v službi kapitala in interesnih skupin.
Vzemimo prvega pod drobnogled. Dr. Anže Logar, predstavnik desnega pola, ožje rečeno izvajalec Janševe politike kulturnega boja. V vlogi zunanjega ministra je Bruslju tožaril opozicijo, češ da se zavzema za komunistične ideje. V vlogi eksponenta Natove širitvene politike je izgnal ruske diplomate in zaprl ruski kulturni center. Kultura kot sovražnik. Kje smo že to slišali?
Kozmetiki s katero se obdaja navkljub, dr. Logar ne more skriti svojega navijaškega porekla. Za Pahorjem, še en desničarski predsednik je za Slovence mnogo preveč.
Drugemu (-i) resnemu kandidatu (-ki), dr . Musarjevi na deklarativni ravni ideološke enostranskosti ni mogoče očitati. Svojo paradigmo dr. Musarjeva skriva v pravni (pravniški) jezik. Pri čemer je pogosto zaletava in se zapleta v protislovja. »Pravica do necepljenja ne obstaja« je izjavila dr. Musarjeva. Hkrati pa se hvali, da je javne uslužbence pred sodiščem obvarovala pred cepljenjem. Ta primer kaže, da lahko pravniki zagovarjajo karkoli, če se le zadaj izkaže primeren »interes«. Kako bo dr. Musarjeva izkazovala potrebno kulturno širino, če po njenem izven prava ničesar ne obstaja? Tistega prava, ki postaja vseobsegajoče in duši veljavo tudi drugim družboslovnim vedam. Le kako bomo zaupali takšnemu človeku? Dalje, pri Natašinih javnih nastopanjih zlahka lahko opazimo njena neoliberalna stališča. Pravna zaščita svobodnega podjetništva je (tudi) njen imperativ. Čeprav je ne moremo kriviti za moževo poslovanje, bi se od njegovega poslovanja morala vsaj distancirati. In obžalovati vse tiste dobavitelje vsaj Savinjskega magazina, trgovskega podjetja v moževi lasti, ki so ob stečaju ostali brez poplačila.
Obeta se nam torej, da že tretji zaporedni mandat ne bo predsednika z ustrezno svetovnonazorsko širino. Tudi drugi konstitutivni element države, parlament je izrazito po volji kapitala. Socialni demokrati niti ne skrivajo več svojih podjetniških simpatij, edina doslej, k ljudem obrnjena Levica, se je pod Golobovim vplivom popolnoma pacificirala. Luka Mesec, kje je zdaj zavzemanje za ukinitev dodatnega zdravstvenega zavarovanja?
In na koncu, naj izrazim svoje presenečenje nad Milanom Kučanom. Nad edinim, ki je vseskozi bedel nad »plebsom«. Nad širokimi množicami. In sem mu smel zaupati. Edina večja napaka je bila, da ni dovolj videl v prihodnost pred 18. leti in je podprl naš vstop v EU in vstop v NATO. S svojim posredovanjem v predsedniški bitki je »uničil« edino, pogojno socialno usmerjeno kandidatko z resno možnostjo izvolitve, dr. Marto Kos. »Et tu Kučan«? Si tudi ti klecnil pod močjo velekapitala?
Zadnji hip je sicer skočil v predsedniško tekmo Ivo Vajgl, eden redkih svetovljanov, ki ima v mislih tudi ljudi in ne le oplajanje kapitala in lobijev v ozadju. Glasovanja v Bruslju so že kazala na to. Vprašanje pa je, ali mu bo uspelo do drugega kroga?Kakšen bo torej izplen ob koncu leta? Po parlamentarnih in predsedniških volitvah. Tradicionalno slovensko levo volilno telo je že dobilo neoliberalni parlament in če Ivu Vajglu ne bo uspelo, bo dobilo še neoliberalnega predsednika Republike. Zdaj pa povejte, če volitve niso farsa?
Objavljeno v Dnevniku 10. septembra
