Najbrž gre verjeti napovedim, da bo po prvem krogu Luka Mesec zavzel častno drugo mesto in se bo prebil v II. krog. Od tu naprej je izbira v rokah desnice. Najtrši desničarji bodo v drugem krogu ostali doma – ali, kot radi rečemo, odšli na Rožnik – in s tem dejansko pomagali Jankoviću. Sovražijo tako enega kot drugega, zato kaj drugega ni pričakovati. Za desnico bi bil padec Jankovića – četudi bi ga zamenjal nekdo z levice – dokaz, da sistem ni nepremagljiv. Drugi krog bi bil sam po sebi zgodovinski prelom.
Drugi del ljubljanske desnice bo s stisnjenimi zobmi volil Luko Mesca. Zoran Janković ne predstavlja le političnega nasprotnika, temveč je za njih simbol vsega, kar je narobe z državo: klientelizma, globoke države, zlizanosti z Balkanom, nedotakljivosti pred zakonom in rdeče nostalgije. V tej optiki je Janković »zmaj«, ki ga je treba premagati za vsako ceno. Rušenje mita o nepremagljivosti. Za desnico bi bil padec Jankovića – četudi bi ga zamenjal nekdo z levice – dokaz, da sistem ni nepremagljiv. Drugi krog bi bil sam po sebi zgodovinski prelom. Taktični glas: Del desnih volivcev bi lahko pragmatično ocenil, da je Luka Mesec (kot predstavnik Levice) lažje obvladljiv ali pa da bo s svojo politiko hitreje »streznil« pragmatične meščane, kar bi dolgoročno odprlo prostor za desnico. Del preostanka desnice in številni podjetniki bi lahko vseeno podprli Zorana Jankovića, ker velja za sogovornika, s katerim je mogoče sklepati pragmatične dogovore. Pri Luki Mescu na kaj takega ni za računati. Za ta del desnice je Lukov meščanski socializem ideološko zlo, proti kateremu je treba iti s križem in z mečem.
Razmišljam, da bo na desnici prevladal pragmatizem – vsaj trgujmo, če se že nimamo radi – Čeprav si tega osebno ne želim, menim, da bo desnica z rahlo prednostjo izvolila Jankovića.
V Dnevniku 30. maja 2026
