Mojstrovih 80 let,

je častitljiv jubilej. Še posebej je takšen jubilej pomemben, če je bilo preživeto življenje napolnjeno z bogato vsebino. In Jakhelovo življenje je bilo v tem pogledu zelo bogato. Že od samih začetkov.

Rojen je bil sredi največje vojne vihre 20. stoletja, v Nezavisni državi Hrvatski. Najzgodnejša leta je preživel, skupaj s starši, skrivajoč se pred Nemci, tudi v tujini (Italija). Narava ga je obdarila z nadpovprečno pametjo, z izjemno vztrajnostjo in tudi fokusom. Ko si je zadal kakšen cilj, je v tej smeri vztrajal in vztrajal, tudi ko bi večina drugih na njegovem mestu že davnaj obupala. Takšen naravni zaklad mu je omogočil, da je bolj kot ne, zdrsnil skozi svoj osnovni izobraževalni ciklus. Po končani srednji šoli je diplomiral na arhitekturi in predaval na srednji tehniški šoli.  Bil je tudi turistični vodič, vendar se z doseženim ni zadovoljil. V naslednjih letih, do leta 1975, se je posvetil študiju sociologije urbanizma in Hamburgu je v letu 1975 tudi doktoriral. Zaposlil se je v Urbanističnem institutu Slovenije, na prelomu desetletja, tja do 1981 je dve leti preživel v ZDA kot Fulbrightov štipendist na Berkleyu, oziroma predavatelj evropske arhitekture v Los Angelesu.

V naslednjih nekaj letih je vodil mednarodni projekt v Gvayani. Po koncu projekta v letu 1985, mu je Razvojni center Celje omogočil še udeležbo na seminarju s vsebino: Vodenje projektov. Seminar je bil v organizaciji Združenih narodov.
Vzporedno s svojo študijsko potjo, je Rudi Jakhel že zgodaj, sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja, začel hoditi na počitniško delo v Nemčijo. Delo mu je omogočilo za študenta nadpovprečen standard, v Stuttgartu pa se je seznanil z borilnimi veščinami, ki so zaznamovale, najprej njegova mladostna leta, kasneje pa vse njegovo življenje. Začel je trenirati karate, imel je tekmovalno kariero in skoraj hkrati je začel tudi s trenersko kariero. Bil je vicešampion Jugoslavije in za Jugoslavijo tudi dobitnik ekipne bronaste medalje na Evropskem prvenstvu. V sistemu Budokai, kjer je na začetku deloval, ni bil zadovoljen, zato je osnoval in strokovno utemeljil sistem Jugokaj, kateremu je bilo pridruženih precejšnje število slovenskih karate klubov. Zveza je delovala do Jakhelovega odhoda v Gvajano v letu 1981.

Jakhelov znanstveno raziskovalni opus v karateju

Rudi Jakhel je hkrati z operativnim delom v sistemu Jugokaj, že v sedemdesetih začel s študijem športa. Prebiral je ruske in nemške avtorje, ki so bili takrat med vodilnimi športnimi strokovnjaki v svetu. Nova znanja so mu bila v pomoč pri utrjevanju sistema Jugokaj. Zaradi poklicne odsotnosti je z raziskovalnim delom lahko nadaljeval šele po letu 1985, ko se je vrnil iz Gvajane. Takrat je tudi začel s pisanjem knjige, »Moderni športni karate«, s katero je sicer japonski veščini, dodal evropske, športno teoretične temelje. Z raziskovalnim in publicističnim delom je nadaljeval vse do konca devetdesetih, ko je svojemu delu dodal še akademski status. Postal je namreč predavatelj predmeta Borilni športi, na Fakulteti za šport. Zaradi japonske tradicionalistično rigidne avreole, ki sledi karateju, se Jakhelovi izsledki le počasi prebijajo v javnost. Čeprav se neodvisno od Jakhela, že marsikje v svetu porajajo podobni, moderni pristopi k športnemu treniranju karateja. Trend je nezaustavljiv. Mnogi verjamemo, da bo nekoč Rudi Jakhel veljal za drugega – novodobnega – reformatorja karateja. Prvi je bil pred stoletjem, Gichin Funakoshi.

Mojster Jakhelov trenerski prispevek,

je bil zelo pomemben, predvsem v obdobju Jugokaja (do leta 1981). Športni borci so bili servisirani z novimi znanji, preizkušali so se lahko tudi na tekmah kjerkoli zunaj sistema. Novi trend je razbijal rigidnost »tradicionalnega« karateja.
Po nekajletni pavzi je dr. Rudi Jakhel izkoristil znanje, ki ga je v režiji Razvojnega centra Celje, dobil na seminarju v ZN ter v drugi polovici osemdesetih postavil nov sistem MSKA (Modern Sports Karate Associates). V sistemu MSKA, ki se ukvarja z modernim športnim karatejem (Od leta 2015 dalje, R. Jakhel govori o sistemu »emeskai«), gre za zaprto eksperimentalno skupino mladih ljudi, ki so bili nanovačeni v začetne tečaje, ter nadzirani leta dolgo, vse do mojstrske stopnje in še dlje. Sistem MSKA s pretanjenim sistemom financiranja s katerim se je R. Jakhel zlahka preživljal. Dolga tri desetletja.

Znanstveno raziskovalne odprtosti mojster Jakhel ni hotel prenesti v vodenje sistema. Pri medsebojnih odnosih se je oklepal japonskega tradicionalizma (proti kateremu se je sicer kot intelektualec boril) in vztrajal na zahtevi do slepe pokornosti svojemu šogunu. Jakhelova tovrstna zahteva je bila pretirana. Mladi borci, ki so v prvih fazah sicer dobili pomembna znanja, so po nekajletnem trenažnem drilu dobili svoja tekmovalna izkustva in ker je v veliki meri šlo za študente – samostojno misleče ljudi -, so slednji imeli tudi svoje ideje in bi jih radi preizkusili, a jih mojster Jakhel, ni zmogel, znal ali hotel inkorporirati v svoj sistem. Ali jih kako drugače kanalizirati.

Čistke med naprednjaki so se vrstile v vseh evropskih MSKA klubih. Naj naštejem le slovenski odstrel. V Ljubljani so v devetdesetih morali oditi najboljši borci tistega čas, kot brata Obreza, Caserman, Šorn, pa najbrž še nekateri. Dolgo časa je bil v nemilosti (morda še je?) Hojer, pa zdaj Kolar, Škoflek in Krušič. Tudi mojstra Jesenovca ni videti blizu. Permanentna negativna selekcija. Komu neki bo Jakhel zapustil svojo bogato dediščino, če mu bodo ostali zgolj takšni ne-uporni karateke z oslabelo genetiko? Morda lahko Jakhelov sistem MSKA (emeskai) , primerjamo s Kardeljevim*** socialističnim samoupravljanjem, ki je bil idealen družbenoekonomski sistem, ki pa je imel eno samo, samcato napako. Ni upošteval faktorja ljudi.

Škoda, škoda. Priložnost za uveljavitev resnične nove vrednosti, ki jo je Jakhel ustvaril za življenja, ni obetajoča. Adam Trask, junak iz Steinbeckovega romana Vzhodno od raja, je vsaj na smrtni postelji spoznal svoj krivičen odnos do sina Cala in ga razbremenil krivde. Bo Rudi Jakhel zmogel isto v odnosu do svojih nekdanjih učencev?

Rado Krušič
licenciran instruktor klasičnega karateja
MSKA III. dan, fight fitness ekspert instruktor
mojster karateja, SHITORYU, III. dan

________

*** Edvard Kardelj, socialistični teoretik, umrl leta 1979