Karate je veščina golorokega 1 borjenja pri kateri se teži, s pretežno udarjalnimi, po moči maksimiranimi tehnikami, v čim krajšem času onemogočiti nasprotnika.
To veščino gojimo predvsem v realni in v športni različici. V realni borbi pri izbiri udarcev ni omejitev, z ozirom na resnost položaja variiramo le moč udarcev in izbiro vitalnih točk. V športni različici karateja je poudarek na omejeni izbiri vitalnih točk za zadetke in na jasni prepoznavnosti sicer omejenega števila dovoljenih tehnik, pri čemer se na nasprotnika ne aplicira poln sunek, oziroma kinetični impuls sproščamo tik pred vitalno točko (glava).
Pri udarcih v telo je dovoljen kontroliran impakt. V skladu s spreminjajočimi se sodniškimi pravili se športnim borcem predpisuje, manj ali več zaščitne opreme.
Rado Krušič, Slovenija, novembra 2015
mojster karateja, MSKA, III. dan
mojster karateja, SHITORYU, III. dan
mojster juda I. dan
Športna kariera v judu in v karateju, trener in učitelj športnega karateja in samoobrambe. Snovalec rekreacijskega borilnega programa “Borilni fitnes”.
_________
Paradna karate tehnika
Fotografija zgoraj je odličen izkaz paradne karate tehnike. V tehničnem smislu je pravilno izvedena istočasna akcija obeh nasprotnikov v športnem boju. Uporabila sta diagonalni udarec z roko v telo oziroma v glavo. /diagonalni pravimo zato, ker sta v terminalni fazi udarca, spredaj nasprotni okončini. Pri rdeče orokavičeni torej desna roka in leva noga/.
Vendar pričujoča tehnika ne bi bila točkovana v športnem boju. Prvič zaradi prevelike distance – pesti obeh napadalcev sta 15 cm in več pred nasprotnikovim telesom (nujni pogoj je od 0 do 5 cm) in drugič, roki sta povsem iztegnjeni in nimata več potenciala poškodovanja nasprotnika (kinetični impuls je že potrošen). Zato tej akciji lahko rečemo, da je zgolj paradna!
Fotografija nam tudi pove, da oba demonstratorja tehnike pripadata klasični karate šoli. Bodite pozorni na zadnji roki pri obeh borcih. Ti roki se nahajata na bokih, kar je stilska obveza tradicionalnih karate stilov. Sodobni športni borci, bi med udarjanjem z eno roko imeli drugo (pasivno) roko dvignjeno pred obrazom, s čimer bi se v fazi svojega napada, lahko hkrati tudi branili pred protinapadom.
Še en zdrs vidimo, pri rdeče orokavičenemu borcu. Njegov desni bok, ki je izpostavljen v smeri našega pogleda, zaostaja za osjo telesa. Bok, ki je nosilec udarne sile, bi moral biti vsukan močno naprej. Impuls kinetične energije bi se prenesel dosti bliže glavi nasprotnice. Tudi rame, ki nosi udarjajočo roko bi do idealnega položaja lahko prepotovalo vsaj še 45 stopinjski lok. Ta napaka prav tako izhaja iz napačno zastavljenega začetnškega drila pri klasikih.
